Article
| Title: | Prostorske analize Malega gradu v Kamniku (Slovenija) |
| Variant title: | The visibility analysis of the Mali grad castle in Kamnik |
| Author: | |
| Source document: | Archaeologia historica. 2008, vol. 33, iss. [1], pp. 255-264 |
| Extent: | 255-264 |
| ISSN: | 0231-5823 |
| Type: | Article (Slovenian) |
| Stable URL: | http://hdl.handle.net/11222.digilib/140762 |
| License: |
PDF
Abstract(s):
Some of the more common geographic information systems (GIS) analyses were used in interpreting the function of the Mali grad castle in Kamnik, Slovenia. Foremost importance was put on the visibility studies that clearly show a difference between the 12th century and the enlarged 13th century castle. The first was predominantly used to control and not to protect the adjoining settlement. The latter was used as a symbol of power. The historical data confirm this independent archaeological interpretation.
Mali grad v Kamniku je eden najbolje raziskanih gradov v Sloveniji in leži 20 kilometrov severovzhodno od Ljubljane. Prvič je grad v pisnih virih posredno omenjen leta 1149, leta 1444 pa je omenjen že kot ruševina. Interpretacija dolgoletnih arheoloških raziskav temelji na 5-ih stratigrafskih fazah. Najpomembnejša je visokosrednjeveška faza 4 (11. do 13. stoletje). V prispevku prikazujemo GIS analize gradu. Analiza vidnosti gradu je pokazala, da se je vloga gradu ob prezidavi na koncu 12. stoletje spremenila. V 11. in 12. stoletju je bil osnoven namen gradu nadzor nad naselbino pod gradom. Hkrati je imel grad tudi neposreden nadzor s strelnim orožjem nad pomembno potjo. V 13. stoletju je imel grad predvsem simbolno vlogo, saj je bil takrat središče velikega zemljiškega gospostva Henrika IV. Andeško-Meranskega, ki je obsegal polovico današnje Slovenije in Istro. Analiza gospodarskega zaledja je pokazala, da so poljske površine gradu znotraj (ali na robu) polurnega zajetja.
Mali grad v Kamniku je eden najbolje raziskanih gradov v Sloveniji in leži 20 kilometrov severovzhodno od Ljubljane. Prvič je grad v pisnih virih posredno omenjen leta 1149, leta 1444 pa je omenjen že kot ruševina. Interpretacija dolgoletnih arheoloških raziskav temelji na 5-ih stratigrafskih fazah. Najpomembnejša je visokosrednjeveška faza 4 (11. do 13. stoletje). V prispevku prikazujemo GIS analize gradu. Analiza vidnosti gradu je pokazala, da se je vloga gradu ob prezidavi na koncu 12. stoletje spremenila. V 11. in 12. stoletju je bil osnoven namen gradu nadzor nad naselbino pod gradom. Hkrati je imel grad tudi neposreden nadzor s strelnim orožjem nad pomembno potjo. V 13. stoletju je imel grad predvsem simbolno vlogo, saj je bil takrat središče velikega zemljiškega gospostva Henrika IV. Andeško-Meranskega, ki je obsegal polovico današnje Slovenije in Istro. Analiza gospodarskega zaledja je pokazala, da so poljske površine gradu znotraj (ali na robu) polurnega zajetja.
Keywords:
High Medieval; castle; GIS; visibility analysis
visoki srednji vek; grad; GIS; analize vidnosti
visoki srednji vek; grad; GIS; analize vidnosti
Summary language: English
References:
[1] BALDWIN, J. idr., 1996: Modelling Environmental Cognition of the View With GIS. National center for Geographic Information and Analysis, Visualization: Cognition and Landscape Viewing. Session 4, Third International Conference/Workshop on Integrating GIS and Environmental Modeling CD-ROM, January 21–25, 1996, Santa Fe, New Mexico, USA.
[2] BURGER, D., 2006: Höhenburgen des 11. und frühen 12. Jahrhunderts in der Fränkischen Schweiz und ihren Nachbarregionen, Forschungen zu Burgen und Schlössern 9, Neue Forschungen zum frühen Burgenbau, 105–122.
[3] CEVC, E., 1985: Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta. In: Jože Žontar (ur.), Kamnik 1229–1979, zbornik razprav s simpozija ob 750 letnici mesta, 65–74. Kamnik.
[4] CHRISTOPHERSON, G., 2003: Using ArcGrid to Calculate Topographic Prominence in an Archaeological Landscape, GISCafe, Innovation Through Collaboration, http://www10.giscafe.com.
[5] CHURCH, T.–BRANDON, J. R. in Galen R. Burget, 2000: GIS Applications in Archaeology: Method in Search of Theory. In: K. L. Westcott in J. R. Brandon (ur.), Practical Applications of GIS for Archaeologists: A Predictive Modeling Kit, 135–155. Philadelphia.
[6] CONOLLY, J.–LAKE, M., 2006: Geographical Information Systems in Archaeology: Cambridge Manuals in Archaeology. Cambridge.
[7] DOERR, M. in A. Sarris (ur.), 2003: The Digital Heritage of Archaeology, proceedings of the 30th conference, CAA 2002, Archive of monuments and publications, Hellenic Ministry of Culture, Heraklion.
[8] DULAR, J. in Sneža Tecco Hvala, 2007: South-eastern Slovenia in the Early Iron Age, Opera Instituti archaeologici Sloveniae 12.
[9] FISCHER AUSSERER, K. (ur.), 2004, Enter the past: the e-way into the four dimensions of cultural heritage: proceedings of the 30th conference, BAR international series 1227, CAA 2003. Oxford.
[10] GAFFNEY, V. in Zoran Stančič, 1991: GIS approaches to regional analysis. A case study of the island of Hvar, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Ljubljana.
[11] GESTRIN, F., 1985: Trgovsko prometni položaj Kamnika do 17. stoletja. In: Kamnik 1229–1979. Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, 45–51. Kamnik.
[12] KING CATHCART, D. J., 1988: The Castles in England and Wales. An Interpretative History, Croom Helm studies in archaeology. London–Sydney.
[13] KOMAC, A., 2006: Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju, Založba ZRC SAZU. Ljubljana.
[14] KOS, D., 1994: Med gradom in mestom. Odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja. Ljubljana.
[15] KOS, D., 2001: Minesteriali grofov Andeških na Kranjskem (do srede 13. stoletja). In: A. Eržen in T. Eigner (ur.), Grofje Andeško-Meranski. Prispevki k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku, 185–255. Kamnik.
[16] KOS, P., 1985: Srednjeveška kovnica v Kamniku. In: Kamnik 1229–1979. Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, 42–44. Kamnik.
[17] KOSI, M., 1998: Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, Založba ZRC SAZU. Ljubljana.
[18] KOSI, M., 2005: Predurbane ali zgodnjeurbane naselbine? Civitas Pettouia, Carnium/Creina in druga centralna naselja neagrarnega značaja v zgodnjem srednjem veku. Del 1, Zgodovinski časopis 59,3/4, 269–331.
[19] KRAHE, F.-W., 1994: Burgen des Deutschen Mittelalters – Grundrißlexikon. Flechsig–Würzburg.
[20] KRAHE, F.-W., 2002: Burgen und Wohntürme des deutschen Mittelalters. Stuttgart.
[21] KVAMME, K. L. (in drugi), 1997: Geografski informacijski sistemi. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 30. Ljubljana.
[22] LAUNARO, A., 2004: Concerning Landscape, Agri Centuriati. An International Journal of Landcsape Archaeology 1, 31–41.
[23] MCCOY, J. idr, 2001: Using ArcGIS Spatial Analyst, ESRI, Redlands.
[24] MILLER, D. R., 1996: Landscape Visualization using DEM data derived from Digital Photogrammetry. National center for Geographic Information and Analysis, Visualization: Cognition and Landscape Viewing. Session 4, Third International Conference/Workshop on Integrating GIS and Environmental Modeling CD-ROM, January 21–25, 1996, Santa Fe, New Mexico, USA.
[25] NOVAKOVIČ, P., 2003: Osvajanje prostora: razvoj prostorske in krajinske arheologije. Ljubljana.
[26] ODAR, B., 2003: Lokostrelstvo v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani. Ljubljana.
[27] OLSEN, B., 2002: Od predmeta do teksta. Teorijske perspektive arheoloških istraživanja. Beograd.
[28] OTOREPEC, B., 1985: Doneski k zgodovini srednjeveškega Kamnika. In: Kamnik 1229–1979. Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, 19–22. Kamnik.
[29] PLETERSKI, A., 1986: Župa Bled. Nastanek, razvoj in prežitki. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 30. Ljubljana.
[30] PODOBNIKAR, T., 2002: Koncept izdelave novega digitalnega modela reliefa Slovenije, Geografski vestnik 74-1, 87–98.
[31] PODOBNIKAR, T., 2003: Kronologija izdelave digitalnega modela reliefa Slovenije, Geodetski vestnik 47, 47–54.
[32] RAJŠP, V. (ur.), 1998: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Zvezek 4. Ljubljana.
[33] SAGADIN, M., 1996: Prazgodovinske najdbe z Malega gradu v Kamniku. In: Kamniški zbornik 13, 110–115.
[34] SAGADIN, M., 1997: Mali grad v Kamniku, Varstvo spomenikov 37, 105–125.
[35] SAGADIN, M., 1997a: Mali grad v Kamniku. In: Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 191.
[36] SAGADIN, M., 2001: Grofje Andeški in Mali grad v Kamniku. In: A. Eržen in T. Eigner (ur.) Grofje Andeško-Meranski, Kamnik, 55–64.
[37] SAGADIN, M., 2001a, Staroslovansko grobišče na Malem gradu v Kamniku, Arheološki vestnik 52, 359–375.
[38] ŠTULAR, B., 2001: Arheologija Mengeškega polja v zgodnjem srednjem veku, Diplomska naloga na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana.
[39] ŠTULAR, B., 2005: Lončenina s kamniškega Malega gradu, Arheološki vestnik 56, 435–452.
[40] ŠTULAR, B., 2005a: Smrt Klejna, Arheo 23, 79–84.
[41] ŠTULAR, B., 2005b: Lončenina s kamniškega Malega gradu. Ljubljana, http://www.zrc-sazu.si/iza/si/splet_pub/Mali_grad.html.
[42] ŠTULAR, B., 2005c: Simbolika tvarne kulture – Lonček z Brezij. In: M. Kropej (ur.), Studia Mythologica Slavica 5, 87–98.
[43] ŠTULAR, B., 2006: Analiza gospodarskega zaledja v arheologiji krajin. In: Drago Perko i. d. r. (ur.), Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006, 199–210. Ljubljana.
[44] ŠTULAR, B., 2006a: Mali grad večji in starejši, Kamniški zbornik 18, 223–233.
[45] ŠTULAR, B. in Ivan M. Hrovatin, 2002: Slovene Pagan Sacred Landscape. Study Case: The Bistrica Plain. In: M. Kropej (ur.), Studia Mythologica Slavica 5, 43–68.
[46] ŠUMI, N., 1994: Naselbinska kultura na Slovenskem. Urbana naselja. Ljubljana.
[47] TILLEY, C., 2004: The Materiality of Stone. Explorations in Landscape Phenomenology 1. New York–Oxford.
[48] VALVASOR, J. V., 1984: Slava vojvodine Kranjske. Izbrana poglavja. Ljubljana. (izvirnik iz leta 1679).
[49] VIDRIH–PERKO, V. in Milan Sagadin, 2004: Gorenjska v antiki, Kamniški zbornik 17, Kamnik, 207–224.
[50] VITA–FINZI, C. in Eric M. Higgs, 1970: The Prehistoric Economy of the Mt. Carmel Area. Proceedings of the Prehistoric Society 36, 1–37.
[51] ZEUNE, J., 1996: Burgen, symbole der macht. Ein neues Bild der mittelalterlichen Burg. Regensburg.
[52] ZHANG, Z.–TSOU, J. Y. in Hui Lin, 2000: GIS for Visual Impact Assessment. Asian Conference on Remote Sensing, GIS and Data Integration, http://www.gisdevelopment.net/aars/acrs/2000/ts7/index.asp.
